Crossland je na ceste prvič zapeljal že poleti 2017, potem ko so ga marca predstavili v Ženevi kot naslednika Merive. Izdelujejo ga v Španski Zaragozi na enaki platformi skupine PSA, kot jo imata še Citroenov C3 Picasso in že uvodoma omenjeni Peugeot 2008. V prenovljeni obliki je lahko obut v 17-palčna lita platišča, pot osvetljuje s prilagodljivimi LED-žarometi, že na daleč pa ga v nekaterih različicah prepoznamo po dvobarvni kombinaciji zunanjosti. V konkretnem primeru je to pomenilo črno streho na »kardio« rdeči karoseriji. Kot na kakšni Olympii iz 50. let ali navsezadnje Manti iz 70. let prejšnjega stoletja. Crossland je torej dobil, zlasti v bolje opremljenih različicah, kot pove že ime Elegance, elegantno (pre)obleko. V našem primeru je takšno zunanjost dopolnilo notranje oblazinjenje iz alkantare, kar je naredilo ergonomsko oblikovane sprednje sedeže z nastavljivo dolžino sedišča še posebno udobne. Nekoliko manj se to kaže na zadnji vzdolžno pomični klopi, ki je oblikovana precej špartansko, a še vedno dovolj udobno. Ta s svojo pomično zasnovo ponudi povečanje osnovnega prtljažnega prostora do 520 litrov, če naslone prekucnemo, pa še bistveno več. 

Osnovne potovalne informacije vozniku posreduje barvni 3,5-palčni zaslon, ki ga dopolnjuje osrednji 8-palčni zaslon, opremljen s spodobnim 3D navigacijskim sistemom. Pri multimedijskem sistemu smo pogrešali nekaj boljše povezljivosti, vsaj s telefonskim imenikom in aktualnimi podatki o zastojih, saj nam tega nikakor ni uspelo vzpostaviti, čeprav naprava to omogoča. Ampak digitalni radijski sprejemnik je svoje delo opravljal bolj vzorno, enako velja za sistem prostoročne povezave s telefonom. In gumbi! Obilica gumbov, s katerimi intuitivno upravljamo vse osnovne zadeve, namesto da bi se morali mučiti z zamudnim in nevarnim brkljanjem po zaslonu, je pri Crosslandu zares všečna. 

Testni Crossland je bil opremljen z 1,2-litrskim trivaljnikom s turbinskim polnilnikom in 96 kilovati, ki v navezavi s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom poskrbi za kar poskočno vožnjo. Tudi pri polno naloženem avtomobilu ni bilo čutiti kakšnega posebnega pomanjkanja konjenice. K sreči je motorni hrup v Crosslandu dovolj dobro zadušen, da se vrtenje trivaljnika zlasti pri višjih hitrostih niti ne sliši. Crosslanda s tem motorjem je po tovarniških podatkih mogoče pognati vse do 201 km/h, a v praksi tega nismo poskusili, raje verjamemo na besedo. Malce je presenetila številka, ko smo računali porabo, ki se je ustavila pri sedmih litrih in pol (potovalni računalnik je pokazal natanko sedmico), a ker je vožnja potekala pretežno po avtocesti, to niti ni pretirano. 

Skratka, vožnja s Crosslandom je lahkotna in neutrudljiva, hkrati pa nič kaj pretirano vznemirljiva. Lega na cesti je dobra, vzmetenje pa morda rahlo pretrdo za tiste, ki dajejo prednost udobju. Upravljanje je intuitivno, k zbranemu pogledu na cesto pripomore zaslonček (za doplačilo), ki se ob vsakem zagonu dvigne iz armaturne plošče. Naš testni je veljal ne ravno skromnih 28.143 evrov, a upoštevati moramo, da je bil kar bogato naložen z opremo. K osnovni ceni 21.863 evrov je treba prišteti 470 evrov za kardio rdečo barvo, 460 evrov za fiksno stekleno streho in 650 evrov za paket osvetlitve. K temu pa še dokaj zajetnih 4.700 evrov za paket Ultimate, ki med drugim vključuje zadnje LED luči, streho v črni barvi, 17-palčna dvobarvna lita platišča, odklepanje in zagon brez ključa (PEPS), radio Multimedia Navi, 180° panoramsko vzvratno kamero in naprednega parkirnega pomočnika (s samodejnim vrtenjem volana), sistem opozarjanja na mrtvi kot in druge dobrote. Crossland je nenazadnje dobra izbira za mlade oziroma manjše družine, pa tudi tiste s štirinožci, saj je na voljo s posebno, temu namenjeno opremo in velja za domačim ljubljenčkom prijazen avtomobil.