Od januarja do junija je bilo dobavljenih 2.664.000 vozil, kar pomeni upad za 7,2 odstotka glede na enako obdobje leta 2024 oziroma 208.000 vozil manj. Gre za najmanjšo polletno prodajo od ustanovitve skupine.

V finančnem poročilu podjetje kot vzroke upada navaja zmanjšano proizvodnjo uvoženih vozil, slabše prodaje flot in zastoje pri proizvodnji določenih modelov v Severni Ameriki. Čeprav je Evropa še vedno največji trg, je evropski delež v globalni prodaji padel z 52 odstotkov v letu 2021 na 48 odstotkov danes, medtem ko Severna Amerika in Evropa skupaj predstavljata 73 odstotkov. Negativne številke je nekoliko omilila rast v Južni Ameriki ter na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Upad v ZDA znaša 12 odstotkov, ob približno 600.000 prodanih vozilih, pri čemer jih 38 odstotkov prihaja iz uvoznih tovarn v Mehiki, Kanadi in EU, kar je manj kot lani (44 odstotkov).

Težava pa ni le zmanjšan uvoz zaradi carin, pač pa tudi starost ključnih modelov ter počasen razvoj in lansiranje novih. Novi izvršni direktor Antonio Filosa se sooča s pritiskom, da pospeši razvoj in poenostavi portfelj. Stellantis trenutno upravlja kar 14 znamk, industrijski analitiki pa opozarjajo, da bi bilo bolje, če bi se koncern osredotočil na tiste z največjim tržnim potencialom. Partnerstvo s kitajskim Leapmotorjem je pospešilo razvoj električnih vozil, a azijska konkurenca še vedno uvaja novosti bistveno hitreje.

Stellantis bo tako moral hkrati rešiti problem zastarelih modelov, pospešiti razvoj novih in jasno določiti, katere znamke si zaslužijo največ pozornosti in vlaganj.